Kategorija: ROŽENICA

Ker sta epitel in njegova bazalna membrana embriološko drugačnega izvora, je povezava med njima slaba. Zaradi tega lahko že majhna travma povzroči erozijo, tj. ločitev epitela od podlage. Zato je erozija roženice najpogostejša očesna travma. Gola živčna vlakna so na mestu erozije zelo občutljiva, zato lahko že dotik z veko povzroči občutek tujka in bolečino. […]

To so pridobljene bolezni, katerih pojav je povezan s predhodnimi boleznimi roženice (vnetja, poškodbe, kirurški posegi na roženici, lagoftalmus), metaboličnimi motnjami, atrofijo zrkla ali pa so neznanega vzroka. Odvisno od vzroka se lahko pojavijo edem, bule, ulceracije, motnosti, neovaskularizacije, različni depoziti (amiloid, lipidi, apno itd.). Zdravljenje: Če je le mogoče, se odpravi primarni vzrok. V […]

Keratokonus je bolezen roženice. Roženica, ki je rahlo elipsaste oblike, postopoma postaja vse tanjša in izbočena, kakor stožec (konus). Taka oblika roženice onemogoča pravilen dostop svetlobe v oko in njeno fokusiranje na mrežnici. Posledica tega je popačenje vida. Povprečna starost pojava keratokonusa je 16 let, vendar so našli simptome tudi že pri 6 letnikih. Keratokonus […]

To so dedne, večkratne roženične motnosti. Poimenujemo jih glede na obliko motnosti (obročasta, makularna, granularna, mrežasta, kristalna, kapljična) ali po avtorjih (Meesman, Cogan, Reis-Buckler, Groenouw, Biber, Schnyder, Fuchs…). Zdravljenje: Motnosti, ki bistveno zmanjšujejo vidno ostrino, zahtevajo presaditev roženice. Priporočljivo je tudi genetsko svetovanje.

To so prirojene motnje zgradbe roženice. Mikrokornea – roženica, premera manjšega od 10 mm Kornea plana – roženica, ukrivljena po istem polmeru kot beločnica Megalokornea – roženica, premera večjega od 12 mm pri novorojenčkih Keratoglobus – velika, stanjšana roženica, najbolj v sredini periferije in močneje osrednje izbočena Sclerokornea – periferija ali celotna roženica ima zgradbo […]