Kategorija: REFRAKCIJSKE OČESNE OKVARE

Presbiopija je pojav slabega vida na blizu, ki nastane med 40. in 45. letom starosti, ko zaradi s starostjo povezanimi spremembami in z izgubo elastičnosti leče oslabi akomodacijska moč oči. Takrat se najbližja točka jasnega vida z maksimumom akomodacije oddalji od oči za več kot 33 cm. Vzroki: Presbiopija je fiziološki pojav staranja, zlasti leče. […]

Hipermetropno oko ima slabšo lomno jakost od normalnega (refrakcijska hipermetropija), ali pa je prekratko (aksialna hipermetropija), zato slika v njemu nastane za mrežnico. Nekorigirani hipermetrop mora ves čas akomodirati, da bi zmogel jasno gledati. Zato lahko hipermetropi z manjšo napako jasno vidijo na daljavo. Hipermetropi, pri katerih veličina refrakcijske napake presega moč akomodacije, ne vidijo […]

Kratkovidnost ali miopija (myopia) je stanje, kjer žarki svetlobe padajo v fokus pred mrežnico namesto na njo, zaradi česar kratkovidneži gledajo s priprtimi očmi, da bi dobili ostro sliko opazovanega predmeta. Kratkovidneži oddaljene predmete vidijo zamegljeno, na blizu pa vidijo relativno dobro. Znak kratkovidnosti je torej nezmožnost jasnega gledanja oddaljenih predmetov, kot je TV, kino […]

Astigmatizem je stanje, kjer se svetlobni žarki ne lomijo enako na vseh očesnih meridianih. Za namen delitve sta definirana dva namišljena očesna meridiana, ležeča pravokotno drug na drugega. Beseda astigmatizem je grškega izvora v dobesednem prevodu “brez znamenja”. Pri sferični leči, kjer imajo vsi meridiani enako ukrivljenost, se žarki svetlobe lahko usmerijo (fokusirajo) v eno […]

Slabovidnost ali ambliopija je motnja vidnega sistema, za katerega je značilen oslabljen ali moten vid očesa, ki je sicer nomalno. Ocenjujejo, da slabovidnost prizadene od 1 do 5% populacije. Motnja nastane zaradi oslabljenega prenosa ali odsotnosti prenosa vidne slike v možgane v obdobju disfunkcije očesa ali v zgodnjem otroštvu. Ambliopija navadno prizadane eno oko, lahko […]

Strabizem ali škiljenje je motnja položaja oči in vidne funkcije. Je nezmožnost, da bi se obe očesi istočasno usmerili in oblikovali enotno sliko. Ko gledamo kak predmet, slika obeh očes simultano pada na točko centralnega vida v očesu. Če obe očesi nista uravnoteženi v svojem gibanju, kot je to pri škiljenju, nastanejo pojavi, kot sta […]