Vidite duhove? – Sindrom Charlesa Bonneta

Vidite duhove in se bojite to povedati, ker bi vas razglasili za nore? Niste edini, to se dogaja mnogim. Z vašim razumom je morda vse v redu, zato preberite, kaj je na stvari…

 

David Stannard, 73-letnik, ki je že 6 let vdovec, je mirno sedel in gledal TV program. Kar naenkrat so se poleg njega pojavili dva britanska vojna pilota in učenec.

Gostje so ga tiho zapustili po 15 minutah, a že naslednje jutro se je na njegovem kavču pojavili deklica. Malo se je premaknila, nato pa tudi ona izginila. Tako se je pričelo njegovo vsakodnevno druženje s prikaznimi.

Ne sliši se prav prijetno, kajne? Zgodi se lahko tudi vam nekega dne, dogaja se milijonom. Odslej imejte v mislih, da morda ni potrebno paničariti in buditi duhovnika ob dveh zjutraj, če zagledate duha.

Gospos Stannard je na srečo takoj vedel, za kaj gre. Njegovi gostje niso prišli iz onostranstva, temveč je Stannard zbolel za sindromom Charlesa Bonneta (CBS).

Kaj pravzaprav je to? Brez medicinskih podrobnosti, v laičnem jeziku – CBS je okvara, ki se večinoma pojavlja pri ljudeh, ki imajo težave z vidom. Možgani se v normalnih okoliščinah navadijo na stalen impulz oz. dotok slikovnih informacij. V kolikor se količina vizualnih informacij zmanjša, bodo možgani zaradi zmede sami začeli proizvajati slike oz. halucinirati.

Kakšne privide boste imeli, je predvsem odvisno od tega, kateri del vaših možganov se bo najbolj aktiviral. Pri CBS-u ljudje najpogosteje vidijo duhove (včasih so samo obrazi, včasih skupine ljudi), glasbene note, vozila, miniaturne figure,…

Halucinacije lahko trajajo nekaj sekund ali pa tudi več ur, ne da pa se jih zaustaviti. Zdravniki svetujejo, naj pacient vzame nek predmet in ga vrti med prsti, kar naj bi omililo halucinacije.

Na žalost imate lahko s CBS-om težave dolgo časa, dobro pa je vedeti, da vas razum pri tem sindromu ne izda in je še vedno zdrav.

Tovrstno okvaro ima le del ljudi, ki imajo težave z vidom, zato vam še ni treba skrbeti, da bi zboleli za CBS-om, če se vam vid slabša.

Besedilo smo napisali kot uteho tistim, ki se borijo s to težavo, a doslej niso niti vedelo, za kaj sploh gre.

 
Povzeto po net.hr