Projekt “10001 Dalmatinec”: geni so krivi za protin, glavkom, holesterol …

V biobanko se spravlja genski material 10001 prebivalca Dalmacije, ki bo služil za raziskave znanstvenikov iz celotne Hrvaške. Ljudje iščejo »veze« za vstop v banko…  

 

»Ko je pred letom dni prof. dr. Igor Rudan, vodja Hrvaškega centra za globalno zdravje, pričel s projektom »10001 Dalmatinec« na Medicinski fakulteti v Splitu, strokovnjaki, ki so se mu pridružili, niso niti slutili, da bo ta projekt postal strateški projekt splitske fakultete,« je dejal prof. dr. Mladen Boban na javni tribuni »Medicina in javnost – nove poti sodelovanja«.
Prebivalci, ki so na začetku na sistematske preglede v peto nadstropje fakultete prihajali z določeno mero nezaupanja, saj niso vedeli, čemu bodo služili njihovi rezultati oz. izvidi, danes iščejo »veze«, da bi postali eden od »10001 Dalmatincev«.
Dobre novice se hitro širijo, verjamejo znanstveniki, zaposleni na tem projektu, katerega cilj je ustvariti veliko hrvaško biobanko, v kateri se bodo shranjevali vsi genetski, biokemijski, fiziološki, morfološki in drugi podatki o prebivalcih Splitsko-dalmatinske županije in na temelju teh raziskati povezanost človeškega genoma, podnebja in biokemijskih karakteristik.
To je hkrati podlaga za analizo genetske osnove najpogostejših bolezni kot so npr. kardiovaskularne, nevrološke, tumorske, itd. Temu sledi predstavitev zaključkov o tem, ali so uspešni znanstveniki in vrhunski športniki tako uspešni zaradi dobrih genetskih mešanic.
Ugotavljalo se bo tudi, kako prebivalci različnih hrvaških regij reagirajo na dražljaje oz. snovi, katerim je njihovo telo izpostavljeno, npr. na neko zdravilo, hrano, in kakšne spremembe se dogajajo pri njih glede na čas.
– Naše podnebje je bilo tekom zgodovine razkrižje poti in zaradi tega je edinstveno. Na malem prostoru imamo izredno mešanico vplivov turških in rimskih osvajanj, sledi križarskih vojn, Napoleonovih osvajanj, poleg tega pa tudi izolirane otoke, katerih ti vplivi niso dosegli.
Zaradi vsega tega so možnosti koriščenja in primerjave podatkov iz biobanke fantastične, pravi dr. Boban. Z obzirom na to, da bo naša banka na razplago vsem hrvaškim znanstvenikom, ki se ukvarjajo z raziskavami, v katerih jim naši podatki lahko koristijo, je jasno, da nosi ta projekt neprecenljivo znanstveno vrednost.
Biobanka bo med drugim povečala znanstveno produkcijo 21. stoletja, ter Hrvaški omogočila, da postane kokurenčna tudi v znanstvenem svetu.
Vsak dan se pri 20 osebah različne starosti, spola, zanimanja,… meri vse, kar se na človeškem telesu lahko izmeri. Tako je pri njih izmerjena višina, teža, obseg kolkov, glave,…
EKG, meritev tlaka na rokah in nogah, ocenjena je funkcija krvnih žil in pljuč, gostota kosti, pregledana sluh in vid, pregledane oči, testiran spomin,…
Za osebo, ki sodeluje pri tovrstne pregledu, je najbolj boleč del jemanje vzorca krvi, medtem ko je vse ostalo neboleče in brezplačno. Celoten pregled traja nekaj ur, pojasnjuje dr. Boban, zadolžen za antropometrijsko in kardiovaskularno področje.
Na čelu ekipe za psihološko testiranje je prof. dr. Zoran Đogaš, prof. dr. Tatjana Zemunik pa je na čelu ekipe za pripravo krvi za gensko analizo in za njeno pravilno shranjevanje v biobanko, kar je najobčutljivejši in najdražji del tega projekta.

 

 

Geni krivi za protin, ITM, glavkom, holesterol,…

Z zgodnjo analizo genetskega materiala 3000 prebivalcev Visa in Korčule je bil odkrit gen, ki odgovoren za pojav protina, nove antropometerijske analize pa kažejo na pomembno povezanost gena in indeska telesne mase, višine, teže, obsega nadlaktnice in pasu. Geni so povezani tudi s proteinom, ki je krivec za razvoj glavkoma in kratkovidnosti, in holesterolom, razkriva dr. Boban.

 

Možnosti raziskovanja

S pomočjo biobanke je mogoče sestaviti sliko vplivov okolja na življenjski slog, ocenjevati vpliv časa, starost populacije, primerjati primorski in kontinentalni način življenja in ocenjevati nivo zdravstvene oskrbe in pogostost določenih bolezni. Vse to se lahko hkrati tudi primerja s podatki iz ostalih držav po svetu. 

 

 

Povzeto po www.slobodnadalmacija.hr, avtor: Javorka Luetić