KATARAKTA (OČESNA MRENA)

Očesna mrena (katarakta) je zamotnitev očesne leče, ki povzroča zamegljenost (ali celo izgubo) vida na prizadetem očesu. Lahko se pojavi na enem (unilateralis) ali na obeh očesih (bilateralis).

Vzroki:

Najpogosteje nastane zaradi staranja (t.i. starostna mrena). S staranjem naravna leča v našem očesu, poznana tudi pod imenom kristalna leča, postane zamegljena in dobi mlečen videz. V nekaterih primerih lahko genetska predispozicija povzroči nastanek katarakte pri mlajših osebah. To je normalen progresiven proces in slej ko prej doleti vsakega od nas.

Vrste mren:

Mrena povezana s staranjem (SIVA MRENA)

Pravimo ji tudi starostna mrena ali cataracta senilis. To je najpogostejša vrsta mrene in predstavlja okoli 90% vseh mren. Običajno se pojavi po 60. letu starosti. Njen vzrok še ni znan. Domnevajo, da nastane zaradi poškodbe metabolizma leče. Stopnje razvoja starostne mrene so: začetna mrena, nezrela, zrela in prezrela. Pri prezreli mreni se skorja leče razvodeni kot mleko in njeno jedro pade na dno. Mlečni del se izloči, zato se kapsula zguba.

Travmatska mrena

Travmatska mrena lahko nastane kot posledica mehanične poškodbe:
– udarnina, npr. pri udarcu s pestjo v oko se raztegne sprednja kapsula in nastanejo razpokanine, v leči se pojavi očesna vodica in zamegli lečo,

– perforacija – nastane odprtina v leči, kamor vstopi očesna vodica in jo zamegli.

Ali pa je posledica fizične narave:
– električni udar,
– sevanje,
– toplota (izpostavljanje infrardečim žarkom).

Sekundarna mrena

To so metabolične mrene in najpogosteje nastanejo zaradi:
– sladkorne bolezni
– tetanusa
– zastrupitve z zdravili, najpogosteje kot posledica dolgotrajnega jemanja kortikosteroidov.

Najpomembnejše morfološke oblike so kortikalne in jedrske katarakte.

V kortikalni katarakti zamegljenosti izgledajo kakor žbice koles ali klini z bazo na ekvatorju in vrhom obrnjenim k središču leče.

Nuklearna katarakta vpliva na osrednji del leče.

Zdravljenje: Ne glede na morfologijo je edino zdravljenje vsake katarakte, ki ovira vid, operacija. Kapljice za upočasnitev katarakte niso zanesljive.

Simptomi:

Zamegljen vid, težave na svetlobni izpostavljenosti, blede barve, slabši nočni vid, dvojni ali večkratni vid, pogosta potreba po zamenjavi očal ali leč.

Vsi ti simptomi so lahko posledica kake druge očesne bolezni, zato je priporočljiv pregled pri oftalmologu.

Zdravljenje:

Zdravljenje z zdravili ne obstaja.

Zdravljenje začetnih stadijev z močnejšo svetlobo in z očali ali lečami.
Kasneje je potreben kirurški poseg. Uporabljajo se tri vrste posegov:
– intrakapsularna kirurgija
– fakoemulzifikacija
– ekstrakapsularna kirurgija
Pri teh posegih se odstranjuje zamegljena leča in v večini primerov vstavi druga. Po intrakapsularni kirurgiji umetne leče ni moč vstaviti, ker nima podpore. Če del bolnikove leče po operaciji ostane v očesu, kasneje pride do zameglitve, ki se jo zdravi z laserjem, s tehniko YAG laser kapsulotomija.

Obstajata dva glavna načina odstranjevanja mrene s kirurškim posegom:
1) Fakoemulzifikacija – naredi se mali rez na roženici, vstavi tanko sondo, skozi katero se oddajajo ultrazvočni valovi, ki mehčajo in lomijo zamegljeni center leče, ki se jo kasneje s sondo izsesa in odstranjuje. Fakoemulzifikacija je učinkovitejša kot ekstrakapsularna kirurgija, saj omogoča hitrejše okrevanje – bolnik je v nekaj dneh sposoben za delo. Po tej operaciji je tudi vid boljši.
2) Ekstrakapsularna kirurgija – naredi se daljši rez na roženici in odstrani trdi del leče. Preostanek leče se odstrani z izsesavanjem.

Pri večini kirurških posegov leče se odstranjena zamegljena leča nadomesti z umetno. Umetna leča je prozorna, ne zahteva posebne nege in postane stalni del očesa. Nova leča dopušča vstopanje svetlobe na mrežnico in ustvarjanje slike. Umetne leče se niti ne čuti niti ne vidi. Nekatere osebe ne morejo imeti umetne leče zaradi težav tekom operacije ali kakih drugih bolezni oči. Zanje obstaja možnost nošenja mehkih kontaktnih leč ali očal s povišano dioptrijo. Fakoemulzifikacija (ultrazvočna operacija) je zelo učinkovita in uspešna v večini primerov in daje dobre rezultate.

Po kirurškem posegu je pogosto prisotna srbečica in blago nelagodje v operiranem očesu. Lahko se pojavi izcedek in občutljivost očesa na svetlobo in dotik. Pri hujših bolečinah lahko zdravnik predpiše analgetike. Po 1-2 dneh bi bolečina morala prenehati. V večini primerov celjenje traja 6 tednov. Po operaciji so potrebni redni obiski pri zdravniku. Zdravnik lahko predpiše kapljice za oči ali zdravila, s katerimi se nadzira očesni tlak. Za zaščito oči je treba nositi zaščito na očesu ali sončna očala. Izogibati se je treba drgnjenju in pritiskanju na oko. Težave po kirurškem posegu se redko pojavljajo, so pa možne. Lahko pride do infekcije, krvavenja, izgube vida ali bleščanja svetlobe. S hitrim odzivom medicinskega osebja se težavo hitro odpravi.
Med okrevanjem po posegu se ni priporočljivo pretirano prepogibati in dvigovati težkih predmetov. Po posegu se pacient lahko hitro posveti svojim vsakodnevnim aktivnostim, vendar je vid sprva še lahko zamegljen. Operirano oko rabi nekaj časa, da se prilagodi, še posebej, če ima oseba tudi na drugem očesu mreno. Po vstavitvi umetne leče je lahko zaznavanje barv močnejše ali pa so prisotni modri odtenki. Prav tako lahko na močni sončni svetlobi vidimo rdečkasto še nekaj ur po tem, ko nismo več na soncu. Po nekaj mesecih se sprememba barv ne pojavi več.