Oči odkrivajo kdaj je kdo rojen!

Oči so postale ključni faktor v odkrivanju časa človekovega rojstva in smrti, kar je v veliko pomoč v svetu forenzike, prav tako pa tudi v nadaljnem razvoju medicine in v iskanju zdravil za določene bolezni.Z uporabo C 14 datiranja in posebnih proteinov iz očesne leče, so raziskovalci iz Univerz Kopenhagen in Aarhus ustanovili, da lahko z relativno veliko natančnostjo ocenimo kdaj je bila oseba rojena. To predstavlja koristno orožje za forenzike, kateri lahko sedaj določijo datum rojstva neidentificiranega telesa, kar pušča posledice tudi za kasnejša medicinsko zdravstvena raziskovanja. Odkritje je bilo publicirano 30. januarja na spletu v sklopu časopisa Plos One.

Očesna leča je sestavljena iz prozornih proteinov imenovanih ”kristali”, kateri so med seboj zbiti v posebno obliko, katera jim omogoča, da se obnašajo kot kristali. Očesne celice te proteine proizvajajo od spočetja otroka pa vse do njegovega 1-2 leta življenja. Kadar pa je organska konstrukcija leče zaključena, se kristali leče več ne proizvajajo in načeloma naj bi ostajali nespremenjeni vse do smrti. To je dejstvo, ki ga lahko sedaj znanstveniki izkoristijo v svojo prid.

Majhna količina ogljika (C 12) v ogljikovem dioksidu, ki je del naše atmosfere, vsebuje še 2 dodatna nevtrona in se zato imenuje ogljik 14 (C 14). Ta izotop je radiokativen, vendar je njegov razpad na nitrogen počasen in nenevaren, zato lahko ocenimo, da C 14 ni nevaren za ljudi, živali ali rastline.

Sočasno pa je ogljik eden od temeljnih organskih gradnikov, ki se neprestano prestavlja v in iz prehrambene verige. Enako se dogaja z izjemno majhnimi količinami C 14 prisotnimi v atmosferi. Vse dokler je organizem del prehranske verige, bo določena količina C-14 v njegovih celicah ostala nespremenjena in izenačena s C 14 iz atmosferske sestave. Ko organizem umre, se njegova količina C 14 zelo počasi, vendar nedvomno niža v obdobju tisočih let, ki jih potrebuje za pretvorbo v nitrogen. To je ključ Ogljikove 14 metode, oziroma drugače imenovanega C 14 datiranja, katero uporabljajo znanstveniki z namenom sledenja/raziskovanja bioloških, arheoloških vzorcev starih do 60 000 let.

Od konca druge svetovne vojne pa do približno leta 1960, so velesile z območja hladne vojne izvajale testiranja detoniranja bomb v atmosfero. Te detonacije so vplivale na sestavo delov radioaktivne sledi v zraku ter ustvarile tisto, kar danes znanstveniki imenujejo C 14 bombni impuls. Vse od prve detonacije pa do prepovedi nuklearnih testiranj, se je količina C 14 v atmosferi podvojila. Od leta 1960 dalje se je njegova količina počasi reducirala na naravno raven.

Ta nepričakovani vliv je pustil sledove tako v prehranski verigi, kot tudi v kristalih očesne leče, kateri so absorbirali povečano količino ogljika skozi hrano. Ker pa se kristali v očesni leči več ne spreminjajo po tem, ko so enkrat formirani, reflektirajo sestavo ogljika 14 v atmosferi v tistem trenutku, ko so bili ustvarjeni oziroma nedolgo po našem rojstvu.

Z uporabo velikega nuklearnega reaktorja lahko sedaj fiziki Univerze Aarhus potrdijo količino C 14 v enem samem miligramu tkiva in izračunajo leto rojstva. l

To forenzično metodo je razvil profesor Niels Lynnerup iz Oddelka forenzičnih znanosti skupaj z Oddelkom očesne patologije ter Oddlekom fizike in astronomije na Univerzi Aarhus na Danskem.

Profesor Lynnerup pojasnjuje, da ima ta tehnika lahko več različnih namenov: “Kakor so tudi drugi raziskovalci poudarili, mislimo da se C-14 datiranje proteinov in drugih molekul v človeškem telesu lahko izkoristi za raziskovanje časa nastanka in regeneracije določenih vrst tkiv. To bi se lahko, na primer, uporabilo na rakavih celicah ali na z rakom prizadetem tkivu. Z izračunom C 14 v teh tkivih, bi lahko zvedeli kdaj se je razvilo rakavo tkivo, kar nam bi pripomoglo k boljšem razumevanju raka.„