OPTIČNI NEVRITIS

Optični nevritis je vnetje vidnega živca in lahko ogrozi njegov vidni del – optični disk (papilitis vidnega živca) ali del živca za zrklom (retrobulbarni nevritis).

Simptomi:

Simptomi optičnega nevritisa so izguba vida na prizadetem očesu, bolečina ob premikanju očesa, osrednji skotom in aferentni pupilarni defekt.

Aferentni pupilarni defekt ali Marcus- Gunnova pupilarna reakcija je patološki pojav, da zenica reagira na svetlobo z dilatacijo namesto s konstrikcijo. Ta reakcija je občutljiv znak optičnega nevritisa in drugih bolezni, ki prizadenejo aferentno izvajanje v vidni poti.

Pri papilitisu optični disk izgleda podobno kot v edemu optičnega diska. Razlika je v tem, da je izguba vida pri papilitisu začetni simptom, medtem ko se pri edemu diska izguba vida pojavi po daljšem času. Poleg tega je edem diska običajno dvostranski, nevritis pa enostranski.

Pri retrobulbarnem nevritisu očesno ozadje izgleda normalno, zato se reče, »da niti zdravnik niti pacient ničesar ne vidita.«

Vzroki:

V večini primerov je vzrok retrobulbarnega nevritisa neznan. Vendar pa se je pri več kot 40% bolnikov v naslednjih nekaj letih pojavila multipla skleroza.

Pri nekaterih pacientih z optičnim nevritisom se po nekaj tednih razvije atrofija vidnega živca.

Drugi možni vzroki optičnega nevritisa in atrofičnega živca so infekcija, dedna bolezen, vaskularna okluzija, tumorji, travma in glavkom.

Zdravljenje:

Vid se običajno izboljša po nekaj tednih tudi brez terapije. Pogosto se dajo steroidi retrobulbarno ali sistemsko. Pravi postopek je dajanje sistemskih steroidov in to samo v primerih, kjer je pregled z nuklearno magnetno resonanco pokazal lezije ali plake na vidnem živcu.