ROŽENICA (cornea)

Roženica je prozorni sprednji del očesa, ki pokriva šarenico, zenico in sprednjo očesno komoro. Glede na to, da je ukrivljena in prozorna, je zelo pomembna pri dioptrijskem aparatu očesa. Podobna je obliki elipse. Vertikalni diameter ima od 10 do 10.5 mm, horizontalni pa od 11 do 11.5 mm. Debelina roženice ni povsod enaka in znaša od 0.9 mm pa do 1.2 mm na periferiji. Je prozorna, nima krvnih žil, vsebuje veliko živcev, ki prihajajo iz trigeminalnega živca. V glavnem se prehranjuje prek endotela, kisik pa dobiva neposredno iz zraka.

Roženica skupaj z lečo omogoča lomljenje svetlobe (refrakcija). S tem očesu pomaga pri fokusiranju, zaslužna je za približno dve tretjini refrakcijske moči očesa. Pri človeku je refrakcijska moč roženice približno 43 dioptrij. Glede na to, da je roženica odgovorna za večji del moči fokusa očesa, je njen fokus stalen. Da doseže zadovoljivi fokus, se ukrivljenost leče lahko prilagaja, kar pa je odvisno od oddaljenosti opazovanega predmeta. Medicinski termin, ki je povezan z roženico, se običajno začenja s predpono „kerat-“ iz grške besede κέρας, rog.

Roženica je inervirana z nemieliziranimi živci, ki so občutljivi na dotik, temperaturo in kemikalije; dotik roženice povzroča samodejni refleks zapiranja očesne veke. Ker je prozorna je zelo pomembno, da ne vsebuje krvnih žil; hranila dobiva z difuzijo iz solz z zunanje strani in iz očesne vodice z notranje strani, prav tako tudi z nevrotrofini, ki potujejo po živčnih vlaknih. Roženica pri človeku je premera okoli 11.5 mm in debeline od 0.5 do 0.6 mm v sredini ter od 0.6 do 0.8 mm na periferiji. Roženica nima dotoka krvi, kisik dobiva neposredno iz zraka. Meji na beločnico.

Roženica je sestavljena iz petih plasti:

  • epitel je debeline približno 50 mikronov z bazalnimi celicami, ki so cilindrične, kubične, ki so nad njimi, na površini pa so ploščate; sicer pa sprednjo površino roženice prekriva solzni film, ki je razdeljen v tri plasti,
  • Bowmanova membrana je zgrajena iz finih kolagenih mikrofibril, med katerimi se nahajajo fibroplasti – keratociti ter limfociti in makrofagi,
  • Stroma je najdebelejša plast in znaša okoli 500 mikronov. Zgrajena je iz kolagenih fibrilov s fibrociti – keratociti, ki se nahajajo med lamelami,
  • Descemetova membrana je debeline okoli 10 mikronov. Zgrajena je iz tankih filamentov, kjer med lamelami ni celic,
  • endotel ima debelino približno 5 mikronov, njegove celice so heksagonalne in jih je okoli 500.000 ter aktivno prenašajo snovi iz sprednje očesne komore.

Po smrti ali odstranitvi očesa roženica absorbira očesno vodico, se zadebeli in postane motna. Njeno prozornost zopet dobimo tako, da jo položimo v toplo, dobro prezračeno komoro na 31°C. Tekočina tako steče iz roženice in ta zopet postane transparentna. Roženica jemlje tekočino iz očesne vodice in malih krvnih žil limbusa, vendar črpalka izloča tekočino takoj po njenem vstopu. Pri pomanjkanju energije lahko črpalka zataji ali pa se upočasni, kar povzroči edem. To se lahko zgodi po smrti ali z dajanjem očesa v toplo komoro. Zaloge sladkorja in glikogena lahko ohranjajo roženico transparentno minimalno en dan. Kadar pride do poškodbe roženice, npr. do virusne infekcije, kolagen, s katerim se poškodba obnavlja, ni pravilno razporejen. To privede do zamegljenosti (levkom).