SLABOVIDNOST (AMBLIOPIJA)

Slabovidnost ali ambliopija je motnja vidnega sistema, za katerega je značilen oslabljen ali moten vid očesa, ki je sicer nomalno. Ocenjujejo, da slabovidnost prizadene od 1 do 5% populacije. Motnja nastane zaradi oslabljenega prenosa ali odsotnosti prenosa vidne slike v možgane v obdobju disfunkcije očesa ali v zgodnjem otroštvu. Ambliopija navadno prizadane eno oko, lahko pa tudi obe (kadar obe očesi ne moreta enakomerno ustvariti jasne slike na mrežnici). Prepoznavanje takega stanja v ranem otroštvu povečuje možnosti uspešnega zdravljenja.

Ambliopija je razvojna motnja možganov in ne organska bolezen očesa (čeprav organska bolezen lahko spodbudi razvoj ambliopije, ta ostaja tudi po njeni ozdravitvi). Del možganov, ki sprejema vidne informacije od prizadetega očesa ni zadostno stimuliran, zato se ne razvija pravilno. To so pokazali neposredni možganski testi. S tem sta David H. Hubel in Torsten Wiesel leta 1981 prejela Nobelovo nagrado za medicino. Dokazala sta ireverzibilne okvare okularnodominantnih stolpcev vidne možganske skorje pri mačjih mladičih, ki so bili prikrajšani gledanja v t.i. „kritičnem obdobju“, ki se pri ljudeh pojavlja v obdobju med rojstvom in drugim letom starosti.

Simptomi:

Veliko število ljudi z ambliopijo (še posebej tisti z blažjo obliko) se pogosto ne zaveda svoje bolezni vse do poznega življenjskega obdobja, saj je vid osredotočen na „močnejše“ oko. Osebe s težjo ambliopijo še posebej slabo zaznavajo globine. Poleg tega se lahko razvije slaba prostorska ostrina, slabo zaznavanje kontrastov ter še nekatere „bolj prefinjene“ motnje vida, kot je npr. oslabljeno zaznavanje gibanja. Navedene motnje so ponavadi specifične za ambliopijo. Simptomi vključujejo tudi motnje binokularnega vida, kot je omejeno dojemanje stereoskopske globine, zato pacient običajno težko opazi skrite tridimenzionalne slike, kot so tiste, ki so podane v avtostereogramih. Normalno ostaja zaznavanje globine, pridobljeno z enim očesom (velikost, perspektiva, paralaksa gibanja).

Vrste ambliopije:

Ambliopija je lahko posledica pomanjkanja vida v otroštvu zaradi omejitev, ki ovirajo vid, kot so npr. kongenitalna katarakta, strabizem ali anizometropija (različne stopnje miopije ali hiperopije med očmi). Ambliopija se lahko pojavi kot posledica kajenja in uživanja alkohola.

Zdravljenje:

Zdravljenje ambliopije, ki jo povzroča strabizem ali anizometropija, zahteva odpravljanje refrakcijske napake, če ta sploh obstaja, in prisiljevanje okvarjenega očesa h gledanju ali s prekrivanjem boljšega očesa ali pa s pomočjo kapljic atropina. S temi postopki je treba biti pazljiv, saj lahko vsako daljše pokrivanje očesa ali pretirana uporaba kapljic privede do t.i. reverzne ambliopije na boljšem očesu. Ambliopija se zaradi neuporabe enega očesa zdravi s čimzgodnejšim odstranjevanjem motnosti v prozornih optičnih medijih, nakar sledi prekrivanje ali supresija boljšega očesa z opisano metodo.