The vOICe: Kako bi slepi lahko videli – z ušesi

Po novih raziskavah tima psihologov i računalničarjev z britanske Univerze v Bathu, lahko slepim pri ustvarjanju slike v možganih, bolj od različnih invazivnih kirurških postopkov, pomaga uporaba zvoka…

Tim je preizkusil tehnologijo imenovano The vOICe (kjer OIC pomeni »Oh, I See« – »oh, vidim«), katero je razvil nizozemski znanstvenik dr. Peter Meijer iz Philipsovega raziskovalnega laboratorija. The vOICe programsko pretvarja sliko iz kamere, vgrajene v vizir (podoben tistemu iz Zvezdnih stez), v kompleksne »zvočne pejsaže« – vrsto raznih zvokov, ki se reproducirajo s pomočjo slušalk.

Vizualne informacije iz leve in desne polovice vidnega polja se tako pretvarjajo v zvoke, ki se predvajajo v ustrezni slušalki. Bližji predmeti so glasnejši, frekvenca pa označuje vertikalno določanje položaja – predmeti postavljeni nižje v vidnem polju so predstavljeni z nižjo frekvenco od predmetov postavljenih višje v vidnem polju. Z malo vaje se lahko uporabniki naučijo kako se slišijo posamezne oblike in se tako naučijo znajti v prostoru.

Na svetu obstaja okrog 40 milijonov slepih, torej je razvoj te tehnologije velikega pomena

Eden uporabnik – šestdesetletnik, ki je rojen slep – se je s pomočjo te tehnologije, po enournemu treningu, izogibal oviram na poti in jemal različne predmete z mize. Z druge strani, pri kirurškem vračanju vida s pomočjo zaščitnih implantatov ali matičnih celic, uporabniki celo po daljšem treningu pogosto ne vidijo več kot abstraktne oblike, še posebej, če so rojeni slepi: vid je, kakor tudi sluh in jezik, veščina, katero se učimo od majhnega. Kdor nekatero od teh veščin ne uspe obvladati v otroštvu, jo bo kasneje težko sprejel – praviloma v zelo omejenem obsegu.

Zaradi tega bo večina pacientov po kirurškem posegu prvih nekaj mesecev eventualno videla obrise predmetov, ki se nahajajo neposredno pred njimi, medtem ko uporabniki te tehnologije, ki se naslanja na čutilo, s katerim so že zelo spretni, dosegajo veliko boljše rezultate v zelo kratkem času.

Osnova te tehnologije obstaja več kot deset let; zgodnejše naprave te vrste so lahko slepim dale informacijo o stavbah v okolici in njihovi višini ter o večjih preprekah na poti. V tej iteraciji ista tehnologija omogoča celo branje natisnjenega teksta, približno na nivoju zelo kratkovidne osebe, brez očal in leč.

Razvoj takšnih tehnologij je zelo pomemben, tako za približno 40 milijonov slepih na svetu, kot tudi za tiste, ki jim slepota, zaradi glavkoma ali diabetesa, šele grozi. Glede na staranje populacije in prehrano, bo to število v bližnji prihodnosti samo rastlo, prenaša Guardian.

 

Prevzeto iz: www.index.hr