ASTIGMATIZEM

Astigmatizem je stanje, kjer se svetlobni žarki ne lomijo enako na vseh očesnih meridianih. Za namen delitve sta definirana dva namišljena očesna meridiana, ležeča pravokotno drug na drugega. Beseda astigmatizem je grškega izvora v dobesednem prevodu “brez znamenja”.

Pri sferični leči, kjer imajo vsi meridiani enako ukrivljenost, se žarki svetlobe lahko usmerijo (fokusirajo) v eno točko. Astigmatična leča zaradi nenakomerne ukrivljenosti meridianov ne more ustvariti slike predmeta v eni točki. Namesto ene fokalne točke nastajata pri astigmatičnem sistemu dve fokalni liniji, ločeni s fokalnim intervalom. Dolžina fokalnega intervala je merilo stopnje astigmatizma, odpravljanje te napake pa je mogoče doseči le z združitvijo dveh fokusov v enega.

Vzroki:

Astigmatizem je lahko napaka ukrivljenosti, usmjerjanja svetlobe v središče ali indeksa loma svetlobe.
Astigmatizem ukrivljenosti se najpogosteje nahaja v roženici. Napaka je običajno prirojena, v manjšem obsegu se pojavlja pri skoraj vseh ljudeh. Najpogostejša je napaka, kjer je navpična ukrivljenost roženice večja, kot pa vodoravna. Temu stanju pravimo direktni astigmatizem, ki se ga šteje za normalnega, fiziološkega. Najverjetneje nastane zaradi nenehnega pritiska zgornje veke na oko. Študije kažejo, da je ob rojstvu roženica skoraj popolnoma okrogle oblike. Od 4. leta starosti se pri 65% otrok pojavi direktni astigmatizem, od 7. leta pa pri 95% otrok. To je dokaz kako se direktni (“normalni”) astigmatizem sčasoma povečuje, v času staranja pa izgine ali preide v inverzni (obratni) astigmatizem, kjer je navpična ukrivljenost manjša kot pa vodoravna. Pridobljeni astigmatizem se redko pojavlja. To motnjo lahko povzroča bolezen roženice. Ekstremni primer tega je keratokonus, vnetje in razjede roženice pa povzročajo enak učinek. Poškodba roženice prav tako lahko povzroči astigmatizem; v tej kategoriji je še zlasti pomembna kirurška poškodba, najpogosteje zaradi operacije leče. Astigmatizem roženice lahko nastane zaradi otekanja vek zaradi nastanka neškodljivega ječmena ali tumorja. Prehodni astigmatizem se lahko sproži, če s prstom pritisnemo na roženico, pri krčenju veke ali z delovanjem zunanjih očesnih mišic.
Astigmatizem ukrivljenosti je lahko prisoten tudi v leči. V večini primerov gre za blage anomalije, vendar včasih, ko gre za lentikonus – leča v obliki stožca, obstaja znatnejši astigmatizem. Pogosto je leča postavljena poševno ali izven linije optičnega sistema, zaradi česar nastaja motnja usmeritve svetlobe v sredinski črti in astigmatizem. Nenazadnje, manjše število astigmatizmov indeksa loma je v leči naravno prisotno. Običajno gre za manjše odstopanje od običajnega indeksa loma, včasih pa je vzrok večje motnje.

Vrste astigmatizma:

Astigmatizem, pri katerem sta dva glavna meridiana pod pravim kotom in ga je moč izboljšati, pravimo regularni (pravilni) astigmatizem. V večini primerov so meridiani največje in najmanjše ukrivljenosti skoraj ali popolnoma vodoravni in navpični. Če se meridiani največje in najmanjše ukrivljenosti nahajajo pod pravim kotom, vendar niso postavljeni vodoravno in navpično, se taka oblika regularnega astigmatizma imenuje poševni astigmatizem. Ko osi niso pod pravim kotom, ampak se križajo poševno, se optični sistem še vedno lahko popravi s sfero-cilindrično kombinacijo. Temu stanju pravimo dvakratni poševni astigmatizem. Ko se nepravilnosti ukrivljenosti meridianov ne morejo povezati z nobeno geometrijsko sliko, stanju pravimo iregularni (nepravilni) astigmatizem.

Regularni astigmatizem
Pravilni astigmatizem se deli na:
1. Enostavni astigmatizem, kjer eden od fokusov pada na mrežnico. Drugi fokus pada pred ali za mrežnico, kar pomeni da je eden meridian kratkoviden ali pa daljnoviden. Odvisno od mesta drugega fokusa razlikujemo enostavni kratkovidni in enostavni daljnovidni astigmatizem.
2. Zapleteni astigmatizem, kjer niti eden od dveh fokusov ne pada na mrežnico, ampak sta oba pred ali za njo. Stanje refrakcije je takrat povsem daljnovidno ali kratkovidno: zapleteni kratkovidni ali zapleteni daljnovidni astigmatizem.
3. Mešani astigmatizem, kjer je en fokus pred mrežnico, drugi pa za njo, tako da je refrakcija (lom svetlobe) v enem meridianu daljnovidna, v drugem pa kratkovidna.
Pogosti, fiziološki tip astigmatizma, kjer je navpična ukrivljenost večja od vodoravne, se imenuje direktni astigmatizem; v nasprotnem primeru gre za indirektni astigmatizem.

Iregularni astigmatizem
Pri nepravilnem astigmatizmu je ukrivljenost v različnih meridianih zelo nepravilna. Majhna stopnja te napake nastane zaradi zgradbe leče, vendar je tako majhna in zato zanemarljiva. Ta nepravilnost leče se včasih povečuje zaradi bolezni. Znatna stopnja nepravilnega astigmatizma se pogosto pojavi samo pri bolezni roženice, najpogosteje zaradi nepravilnega celjenja poškodbe, vnetja ali razjede. Tukaj je okvara vida, ki jo povzroča astigmatizem, povečana zaradi prisotnosti zamegljenosti roženice, zato je vsak poskus izboljšave vida pogosto težak ali nemogoč. Pogosto se pojavi konusna roženica (keratokonus), ki je izbočena navzven v obliki stožca. Oko postane kratkovidno in astigmatično. Korekcija vida je tukaj težka zaradi napredovanja bolezni in nenehnih sprememb optičnega stanja.
Zdravljenje nepravilnega astigmatizma je pogosto nezadovoljivo. Izboljšanje vida z očali je majhno, vendar v nekaterih primerih povsem zadovoljivo. Pri keratokonusu in drugih primerih zamegljenosti lahko pomagajo kontaktne leče. Če nič od tega ne pomaga, se nepravilnost odpravi operativno.

Simptomi:

Pri visoki stopnji astigmatizma oko ne more ustvariti jasne slike na mrežnici, ostrina vida pa se bistveno zmanjša. Da bi bolnik lahko ustvaril jasno sliko, poskuša fokusirati na mrežnico eno od fokusnih črt – meridian, ki je bližji usmerjanju svetlobe na mrežnico. Če sta meridiana približno enako blizu, se praviloma vzpostavi navpična fokalna linija. To je naravni proces prilagajanja, saj je pri večini predmetov, običajno so to tiskane črke, nemogoče ugotoviti, če so navpično deformirani. Zaradi usmerjanja pozornosti na fokalno linijo astigmat vidi okolico na poseben način. Krogi se podaljšajo v ovale, točka svetlobe izgleda podaljšana. Če astigmat gleda dve navpični liniji, bo ena od njiju zamegljena. V vsakem primeru pravilnega astigmatizma bo ena linija vedno jasna, druga pa zamegljena. To se uporablja za diagnosticiranje astigmatizma s pomočjo določenih geometrijskih slik. Če je os cilindra poševna, je glava pogosto nagnjena na eno stran, da bi se zmanjšala deformacija slike. Ta navada lahko pri otrocih privede do skolioze. V vseh primerih obstaja nagnjenost k zapiranju vek do polovice, kot pri kratkovidnosti, saj se na ta način lomijo žarki iz enega meridiana in opazovani predmet vidimo jasneje.

Nenehen napor pri poskusu akomodacije (prilagajanja) ustvarjanja čiste slike povzroča simptome šibkosti in utrujenosti oči. Še posebej v primeru manjših astigmatskih napak, kjer je uspeh akomodacije dober, napor očesa pa je večji. V večini primerov majhne nepravilnosti niso moteče in se jih sprejema kot naravne. V ostalih primerih se pojavi niz simptomov – glavoboli, ki varirajo od blagega do hudega eksplozivnega glavobola ter vrsta motenj, kot so vrtoglavica, razdražljivost, utrujenost. Najhujši simptomi se opazijo pri daljnovidnem astigmatizmu, kjer je akomodacija posebno poudarjena. Za razliko od kratkovidne osebe astigmat škili pri gledanju na blizu in na daleč. Tako kot kratkovidneži tudi astigmati pri branju pogosto držijo tekst bližje očem.
Najpogostejši simptom astigmatizma je zamegljen vid. Pri manjših napakah se motnja komajda zazna. Večja stopnja astigmatizma lahko povzroča precejšnje težave z vidom. Otroci z večjo stopnjo astigmatizma običajno ne zaznajo zamegljenega vida, saj niso vajeni fokusirane, jasne slike predmeta.

Nekaj dodatnih simptomov astigmatizma:
– zamegljen vid pri poskusu branja manjših črk,
– oteženo branje,
– dvojni vid,
– pojav neobstoječih slik,
– nezmožnost gledanja bližjih in bolj oddaljenih predmetov brez škiljenja,
– otroci imajo lahko težave pri osredotočanju na tiskane besede in ravne črte, pojavijo se lahko glavoboli in utrujenost oči.

Zdravljenje:

Male napake ne potrebujejo zdravljenja, če le ne zmanjšujejo vidne ostrine in ne povzročajo slabovidnosti in utrujenosti očesa. Če se pojavi kaj od prej naštetega, moramo astigmatizmu posvetiti ustrezno pozornst. Odpravljanje nepravilnosti je zelo pomembno, saj pacient pri vsakem odmiku od normalnega fokusa še dodatno obremenjuje oko, zato so simptomi še naprej prisotni ali pa se stanje celo poslabša. Cilindrični defekt se poskuša v celoti popraviti. Včasih se lahko pri odraslih, ki nikoli niso nosili očal ali leč, pojavi nepričakovano delovanje cilindrov, ki lahko povzročijo popačeno sliko predmeta. V takih primerih se lahko začne izvajati terapija s cilindri manjše jakosti, postopoma pa se jakost povečuje.

Astigmatizem se, poleg z očali, odpravlja z ustreznimi lečami. Če je astigmatizem v celoti posledica izključno motnje površine roženice in če so refrakcijske lastnosti materiala leče, solz in roženice enake, se lahko napaka z ustreznimi lečami v celoti odpravi. Ker te refrakcijske lastnosti niso popolnoma enake, in tudi astigmatizem ni vedno posledica motnje roženice, tudi z uporabo leč še vedno ostaja določena stopnja astigmatizma. Ta preostali ali rezidualni astigmatizem nastane zaradi resničnega ostanka astigmatizma, ki se običajno pojavlja zaradi očesne leče in zaradi lastnosti kontaktnih leč. Rezidualni astigmatizem je zelo težko predvideti z diagnostičnimi testi; na srečo je običajno zelo majhen in ima zelo slab učinek na vidno ostrino, zato je zanemarljiv. S kontaktnimi lečami se lahko popravi astigmatizem roženice in leče. Obstaja veliko vrst kontaktnih leč, za njihov izbor pa se je najbolje posvetovati z zdravnikom specialistom oftalmologije. Postopek, imenovan ortokeratologija ali Ortho-K, prav tako uporablja kontaktne leče – rigidne leče se nosijo nekaj ur dnevno, vse dokler se ukrivljenost očesa deloma ne popravi. Potem se leče nosijo redkeje, da bi se nova oblika ohranila. Če se zdravljenje popolnoma prekine, se oko vrne v staro obliko. Očala so alternativa kontaktnim lečam.
Kirurška veja, ki zdravi astigmatizem, se imenuje refrakcijska kirurgija, ker z njo odpravljamo motnje loma svetlobe (refrakcije). Njihov namen je preoblikovanje delov očesa. Metode so:
– LASIK kirurgija (LASIK = Laser-assisted in situ keratomileusis), poseg, pri katerem zdravnik uporablja instrument keratom, s katerim se naredi tanki krožni rez na površini roženice. Ta reženj se dvigne ter z excimer laserjem preoblikuje roženica pod režnjem. Excimer laser se razlikuje od drugih laserjev, saj ne proizvaja toplote.

– Fotorefrakcijska keratektomija (PRK) – uporaba visoko energetske ultravijolične svetlobe (valovna dolžina 193 nm), ki se generira iz argon-fluoridnega excimer laserja in se jo uporablja na površini roženice, da bi spremenila njeno obliko in popravila refrakcijske napake. Fizikalni proces oblikovanja roženice s tem načinom imenujemo fotoablacija. S tem kirurškim posegom se preoblikuje središče roženice, ki se mora malce sploščiti pri kratkovidnih in izbočiti pri daljnovidnih osebah.