GLAVKOM

Za glavkom ali zeleno mreno je značilno začasno ali trajno povišanje očesnega tlaka, poškodba vidnega živca in poslabšanje vida. Posledica tega pa je lahko tudi slepota. Je eden poglavitnih vzrokov slabovidnosti ljudi starejših od 40 let.

Sprva glavkom ne kaže nobenih simptomov, zato mu pravimo tudi ‘tihi ubijalec vida’. Zaradi tega ga moramo ciljno iskati med prebivalstvom.

Pri splošni populaciji, starejši od 40 let, je pogostost glavkoma 2-5 % in z leti raste, tako da je v starosti 65 let že 10-30 %. Bolniki s kardiovaskularnimi boleznimi, hipertenzijo, diabetesom in tisti, ki v družini že imajo nekoga z glavkomom, je pogostost te bolezni še večja. Z zgodnjim odkrivanjem in pravočasnim zdravljenjem se lahko v celoti izognemo večjim zapletom te bolezni.

Odtekanje očesne vodice

Simptomi:

Večina glavkoma je asimptomatična. Tisti redki bolniki z motnjami se običajno pritožujejo nad težkimi očmi in motnjami pri branju, redko nad začasno zamegljenostjo vida. Nekateri zaznavajo mavrične barve, ko gledajo v vir svetlobe. Ta pojav povzroča edem epitela roženice zaradi visokega intraokularnega tlaka: vsaka edematična celica epitela kot prizma razprši svetlobo na mavrične barve. Lahko se pojavi bolečina na eni strani glave, podobna migreni, bolečina zgornjih zob ali nevralgija, s katero se jo pogosto zamenjuje. Pri akutnem glavkomu se ob bolečini pojavijo še zmanjšana vidna ostrina, pordela veznica in široka nereaktivna zenica. Bolečina je zelo močna, pogosto jo spremljata slabost in bruhanje.

 

Vrste:

PRIMARNI GLAVKOM

Običajen očesni tlak je od 12-22 mm Hg.

Pojavlja se spontano, brez znakov druge očesne bolezni ali splošnega stanja, ki bi lahko povzročilo povišanje očesnega tlaka.

Glede na videz komoričnega kota delimo primarne glavkome na:

1) Primarni glavkom odprtega komoričnega kota,

2) Primarni glavkom zaprtega komoričnega kota.

 

Primarni glavkom odprtega komoričnega kota (g. simplex)

Pojavlja se istočasno na obeh očesih, dolgi asimptomatski ali oligosimptomatski (nejasni glavoboli), na zunanjem delu očesa ni videti nobenih sprememb.

Komorični kot je odprt, tako da je dostop očesne vodice do trabekule prost, vendar predstavlja oviro v njenem odtekanju v drenažnem očesnem sistemu; trabekuli, sinus venosus sclerai ali v drugih delih sistema za odvajanje očesne vodice.

Značilnosti te bolezni so:

Povečan intraokularni tlak > zaradi zmanjšane možnosti pretoka očesne vodice skozi drenažni očesni sestav.

Ekskavacija papile vidnega živca > poglobitev papile (bela in atrofična) vidnega živca, kar privede do poškodbe in atrofičnega živca ter do slepote (amaurosis).

Izpadi v vidnem polju.

Primarni glavkom se v prvi vrsti diagnosticira z merjenjem očesnega tlaka.

1) glavkom z majhnim tlakom-okoli 30 mm Hg  > je glavkom, kjer je prisotna atrofija vidnega živca, izpadi v vidnem polju, vendar je očesni tlak v mejah normale, tako da veliko oči ostane nepoškodovanih. Pojavlja se pri ljudeh z nizkim tlakom.

2) psevdoeksfoliativni glavkom  > je oblika glavkoma, ko se na leči pojavi sivkast amorfni detritus v zeničnem robu in trabekuli.

3.) pigmentni glavkom  > vsebuje veliko pigmenta v trabekularnem tkivu in disperziranega pigmenta na zadnji steni roženice, pogosto tudi brez povišanega očesnega tlaka.

 

Primarni glavkom zaprtega komoričnega kota

Viden je na enem očesu, kasneje se pojavi na obeh očesih.

Znaki so “trdo oko, kot kamen”, bolečina ob dotiku, visok očesni tlak.

Prihaja do nepretočnosti očesne vodice v komoričnem kotu zaradi midriaze (širjenja zenice). Šarenica se razširi, njen koren je potisnjen v komorični kot, kar prekine pretok očesne vodice. To se zgodi zaradi strahu, vznemirjenja, jemanja midriatika.

Etiološki faktorji: anatomska zgradba sprednjega očesnega segmenta (ozek komorični kot, majhen premer zrkla, plitva sprednja sobica), spremembe pogojene s staranjem (povečan obseg leče, atrofična šarenica).

 

1)   akutni glavkom  > vse že našteto zgoraj, vse se dogaja hitro. Pojavlja se močna bolečina, slabost, bruhanje, zamegljenost vida, bolnik vidi obarvane kroge, zenica ne reagira na svetlobo. Povišanje tlaka je lahko tudi do 80 mm Hg.

Dolgotrajen napad akutnega glavkoma povzroča nastanek zaraslin (sinehij). Vid hitro slabi, vendar se z jemanjem zdravil povrne. Akutni napad lahko povzroči trajne anatomske spremembe:  nekrozo  zeničnega  sfinkterja (zaradi dolgotrajne ishemije) – zenica ostane midriatična in deformirana; trajno zamegljenost sprednje površine leče; sprednje sinemije.

Terapija za močne bolečine so morfijski pripravki in pomirjevala.

2) intermitentni glavkom  > napadi so šibkejši, ampak pogostejši, to je glavkom z občasnim zapiranjem komoričnega kota, ki se pojavlja pri bolnikih z ozkim komoričnim kotom (plitva sprednja očesna sobica). Simptomi so zamegljen vid, pojav barvnih krogov, bolečina.

3) kronični glavkom  > je posledica zaraslin, ki zapirajo komorični kot, zato je pretok očesne vodice trajno otežen, očesni tlak pa trajno povišan. Simptomi so kongestija, razširjene krvne žile, zrkli izgledata kot meduzi (caput medusae).

 

SEKUNDARNI GLAVKOM

Sekundarni glavkom je lahko posledica očesnih bolezni ali sistemskih bolezni, ki poškodujejo oko ali pa so posledica poškodbe ali jemanja nekaterih zdravil.

1) vnetni sekundarni glavkom > nastane zaradi sprememb v komoričnem kotu, ki so posledica vnetja in s tem motnjo pretoka očesne vodice (eksudat, vnetne celice, krvne žilice, zarasline, trabekularni edem). Ponavadi se pojavlja pri uveitisu ali iridociklitisu. Pri vnetju lahko pride do oteženega odtekanja očesne vodice in tudi do njenega povišanega delovanja.

Simptomi: edem roženice, razširjene zenice, visok očesni tlak.

2) sekundarni glavkom, ki ga povzroča leča  > nastane zaradi:

spremembe velikosti leče (nabrekla mrena), spremembe položaja leče (luksacija leče v sprednjo očesno sobico-travma), poškodbe kapsule leče (travma ali prezrela mrena).

3) travmatski sekundarni glavkom  > kot posledica:

kontuzije očesa (nagnetenost, travmatski uveitis-sr. očesna ovojnica), perforativne poškodbe očesa (poškodba trabekularnega sestava), travmatskega intraokularnega krvavenja (obstrukcija trabekularnega sestava eritroklastima).

4) vaskularni sekundarni glavkom  > nastane po trombozi v.centralis retinae ali zaradi povišanega tlaka v sestavu v.ciliaris anterior. Pojavlja se pri malignem eksoftalmusu ali orbitalnih tumorjih.

5) sekundarni glavkom kot posledica očesnih tumorjev > retinoblastom, tumorji žilnice (uvea), tumorji ciliarnika, tumorji šarenice in melanomi.

6) sekundarni glavkom kot posledica kirurškega posega  > je maligni glavkom, ki nastane po antiglavkomskih fistulirajočih operacijah.

7) sekundarni glavkom kot posledica zdravil > nastane pri jemanju midriatika, ki širi zenico in s korenom šarenice zapira komorični kot, kar povzroča akutni glavkomski napad. Kortikosteroidi pri nekaterih ljudeh povzročajo glavkom (kortizonski glavkom).

 

KONGENITALNI (PRIROJENI) GLAVKOM

Je najredkejša oblika glavkoma, ki se pojavlja zaradi motenj pri razvoju očesa.

Je posledica motenega razvoja komoričnega kota, v katerem se v času življenja fetusa nahaja mezodermno tkivo. Zaostalo embrionalno tkivo preprečuje normalno drenažo očesne vodice in s tem povišuje očesni tlak (aplazija Schlemmovega kanala). Bolezen se kaže pri prvem letu starosti, zato govorimo o infantilnem glavkomu.

Simptomi: epifora (spontano prekomerno izločanje solz), fotofobija, blefarospazem (tonusni mišični krči, ki zapirajo veke), zamegljenost roženice, hidroftalmus (volovsko oko), miopija (kratkovidnost), oko postane izrazito veliko zaradi raztezanja beločnice.

Zdravljenje: kirurško zdravljenje, trabekulektomija.

 

ZDRAVLJENJE GLAVKOMA:

Zdravljenje glavkoma v zgodnji fazi zajema uporabo kapljic za oči pa vse do odpravljanja motnje z laserjem ter kirurški poseg v hujših primerih.

Primarni glavkom odprtega komoričnega kota (Glaucoma simplex) je neozdravljiva bolezen, ki se jo zdravi celo življenje. Cilj terapije je normalizacija povišanega očesnega tlaka in eventualno preprečevanje nadaljnjega propadanja vidnih funkcij.

Pri terapiji se uporabljajo očesna antihipertenzivna sredstva, ki znižujejo uhajanje očesne vodice (pilokarpin; miotik-zožanje zenice in s tem se očesna vodica nežno drenira skozi drenažno pot- sinus venosus sclerae > Schlemmov kanal) in zmanjšujejo proizvajanje očesne vodice (timolol, adrenalin).

Pri zdravljenju primarnega glavkoma zaprtega komoričnega kota je cilj deblokiranje komoričnega kota in vzpostavljanje normalnega pretoka očesne vodice. To se doseže s kontrakcijo očesnega sfinkterja > mioza (šarenico potegne ven iz komoričnega kota).

Zdravljenje akutnega glavkomskega napada poteka hkrati s kapanjem miotika (pilokarpin) in dajanjem osmotskega sredstva (glicerol). Če ta terapija ne pomaga se daje retrobulbarno lidokain ali prokain.

V primeru sekundarnega glavkoma je treba zdraviti vzročno bolezen in odkriti na kateri ravni je bila onemogočena drenaža očesne vodice. Vkapavajo se sredstva, ki zmanjšujejo sekrecijo in ne širijo zenice > timolol z uporabo osmotskih pripravkov > glicerol.

Glavkom se lahko zdravi konzervativno ali kirurško (z laserjem), ki uniči tkivo tako, da ga pretvori v amorfno maso (plazmo) brez toplotnega učinka.

Vrste operativnih posegov:

  1. filtracijske operacije omogočajo odtekanje očesne vodice z vzpostavitvijo novih drenažnih poti. Za glavkome širokega kota in kronični glavkom.
  2. posegi, ki z delovanjem na ciliarno telo zmanjšujejo proizvodnjo očesne vodice.
  3. bazalna iridektomija > Nd-Yag Laser.