KONJUNKTIVITIS

Konjunktivitis ali vnetje očesne veznice je zelo pogosta očesna bolezen, ki varira glede na stopnjo vnetja, in sicer od blagega vnetja s solzenjem do močnega vnetja, ki povzroča poškodbo in odmiranje tkiva.

Konjunktiva (očesna veznica) je prozorna, gladka in bleščeča sluznica, ki povezuje hrbtno površino vek in zrklo.

Vzroki:

Najpogostejši vzroki konjunktivitisa so različni zunanji dejavniki, ki negativno vplivajo na oko. Lahko so fizični (toplota, prepih), kemični (kisline, lugi), bakterijski, virusni, alergijski in drugi.

Vrste konjunktivitisa:

Poznamo virusni konjunktivitis, bakterijski konjunktivitis, gonokokni konjunktivitis, alergijski konjunktivitis in kemični konjunktivitis.

 

Virusni konjunktivitis

Pri tej obliki je vzrok vnetja veznice virusna infekcija. Okužbo lahko povzroča veliko število različnih vrst virusov. Simptomi virusnega konjunktivitisa se kažejo z vodenim očesnim izcedkom, okužbe pa so pogosto povezane s simptomi prehlada, kot je izcedek iz nosu.

Pogosto so otečene veke, pojavlja se tudi fotofobija, tj. občutljivost očesa na svetlobo. Virusni konjunktivitis ne zahteva zdravljenja s kapljicami antibiotika, ampak ponavadi mine sam od sebe v 7-10 dneh. Ta oblika konjunktivitisa je zelo nalezljiva, zato je treba paziti, da se okužba ne prenese z ene osebe na drugo.

Bakterijski konjunktivitis

Bakterije, ki najpogosteje povzročajo konjunktivitis so stafilokoki, pnevmokoki in streptokoki. Simptomi bakterijskega konjunktivitisa vključujejo bolečine v očesu, oteklino, rdečino in izcedek iz oči, običajno rumeno-zelene barve.

Ta izcedek se običajno kopiči ponoči, zato je zjutraj zaradi izsušenega izcedka težko odpreti oči. Zdravi se ga s kapljicami antibiotika in mazili za oči. Dajanje antibiotikov ne sme trajati predolgo, saj lahko podaljša razdraženost veznice in vzpodbuja razvoj kroničnega konjunktivitisa.

Gonokokni konjunktivitis

Gonokokni konjunktivitis je akutni konjunktivitis, ki najpogosteje prizadene obe očesi. Vzrok te bolezni je bakterijski gonokok. Novorojenček se okuži preko porodnega kanala okužene matere. V večini držav se profilaksa izvaja po rojstvu z vkapavanjem 1% raztopine srebrovega nitrata.

Odrasli se okužijo s prenosom urogenitalne okužbe. Bolezen se začne z rdečo veznico, zatem se pojavi oteklost vek in gnojni izcedek. Bolezen se lahko zaplete, kar lahko privede do poškodb globljih očesnih struktur. Zdravi se ga s skrbnim umivanjem oči s toplo fiziološko raztopino in z vkapavanjem raztopine penicilina.

Alergijski konjunktivitis

Alergijski konjunktivitis je alergijska vnetna reakcija veznice. Približno 70% bolnikov z alergijskim konjunktivitisom ima še druge alergijske bolezni, kot so alergijski rinitis, astma ali dermatitis.

Glavne vrste alergijskega konjunktivitisa:

  1. Sezonski alergijski konjunktivitis (SAC)
  2. Vernalni keratokonjunktivitis (VKC)
  3. Perenialni alergijski konjunktivitis – kronični (PAC)
  4. Gigantopapilarni konjunktivitis (GPC)
  5. Atopični keratokonjunktivitis (AKC)

Simptomi:

Pogosti simptomi akutnega alergijskega konjunktivitisa vključujejo srbenje in pekočino v očesu, fotofobijo in občutek tujka v očesu, znaki alergijskega konjunktivitisa pa so hiperemija in edem veznice, papilarna hipertrofija, povečano izločanje sluzi, blefarospazem in otekanje vek.

Sezonski alergijski konjunktivitis je najpogosteje povezan z občasnim pojavom alergenov v okolju, kot so cvetni prah, trava, plevel itd. V nasprotju s tem lahko bolniki z večletnimi alergijskimi konjunktivitisi občutijo simptome skozi celo leto, vzrok pa niso nujno le sezonski alergeni, ampak najpogosteje tudi hišni prah, pršice in dlake domačih živali. Prisotne so hiperemija in edem veznice, papilarne ali folikularne hiperplazije veznice, od simptomov se pojavljajo srbenje, fotofobija, pekoč občutek in zbadanje v očesu. Pogosto je povezan z alergijskimi spremembami na koži in dihalih, kot so izpuščaji, izcedek iz nosu in kihanje. Vernalni keratokonjunktivitis je kronično obojestransko vnetje veznice in je povezan s pozitivno osebno ali družinsko anemnezo atopije. Kot provokativni dejavnik se navaja UV sevanje, cvetni prah… Sluznica je hiperemična, mlečnega videza. Pojavijo se fotofobija in solze.

Zdravljenje:

Za zdaj ni mogoče ozdraviti očesnih alergij, zato je cilj zdravljenja alergij usmerjen v zmanjšanje simptomov z minimalnimi neželenimi učinki. Terapija je sestavljena iz odstranjevanja etioloških dejavnikov, uporabe lokalne in peroralne zdravilne terapije, mehanske zaščite očesa in njegove rehidracije.

Lokalni stabilizatorji mastocitov preprečujejo sproščanje kemičnih mediatorjev vnetja. Učinkoviti so v vseh primerih alergijskega konjunktivitisa. Pripravki so še posebej uspešni pri zdravljenju vernalnega in alergijskega konjunktivitisa. Lokalna protivnetna zdravila –steroidne kapljice se uporabljajo za hujše primere zaradi znanih neželenih učinkov: zvišujejo očesni tlak, lahko povzročijo katarakto in povečujejo tendenco krvavitve. Drugače pa zavirajo sintezo levkotriena in prostaglandina. Nesteroidni antirevmatiki zavirajo sintezo prostaglandinov, stranski učinki pa so podobni tistim, ki jih povzročajo kortikosteroidi.

Kemični konjunktivitis

Kemični konjunktivitis je posledica draženja oči s kemičnimi snovmi. Najpogostejša dražila v tem primeru so čistilna sredstva, dim, smog in industrijski onesnaževalci. Po stiku z dražilcem sperite oko z veliko vode in poiščite zdravniško pomoč, da preprečite resno poškodbo oči.

 

Glede na klinično sliko razlikujemo:

 

Akutni kataralni konjunktivitis

Zanj je značilna hiperemija veznice, blagi mukopurulentni izcedek, občutek tujka in pekočine v očesu. Gre za blagi konjunktivitis, s katerim se v praksi najpogosteje srečujejo. Običajno je virusnega vzroka in po nekaj dneh spontano izgine. Za terapijo se uporabljajo kapljice sulfacetamida ali antibiotika, ki zmanjšujejo simptome, vendar pa nimajo učinka na viruse.

Papilarni konjunktivitis

Za papilarni konjunktivitis so značilne neštete vaskularizirane papile v velikosti 0,1 mm na veznici veke, ki ji dajejo žameten videz. Vzroki so piogene bakterije (najpogosteje stafilokok), alergija (spremlja jo srbečica), podaljšano nošenje kontaktnih leč in toksični dejavniki.

Folikularni konjunktivitis

Zanj so značilni nešteti prozorni vozli (bezgavke) v velikosti 1 mm na veznici veke, ki izgledajo kot tlakovci. Folikli so limfni vozli, ki jih povzroča virusno, klamidno ali granulomatozno vnetje. Pogosto je prizadeta tudi roženica. Včasih ga spremlja občutljivost preavrikularnih limfnih vozlov in traja dlje kot papilarna oblika.

Epidemični keratokonjunktivitis (numularni keratitis)

Spremlja ga bolečina, fotofobija in povečanje preavrikularnih limfnih vozlov in roženični infiltrati, ki lahko trajajo več mesecev. Sekrecija je mukopurulentna, obilna – značilno je, da so veke po bujenju zlepljene z izcedkom. Je zelo nalezljiv v obdobju dveh tednov. Povzročata ga adenovirusna tipa 8 in 19. Tako kot pri faringokonjunktivalni vročini tudi tukaj antivirusna zdravila nimajo učinka.

Vernalni konjunktivitis ali spomladanski kataralni konjunktivitis

Sezonski, ponavljajoči, bilateralni alergijski konjunktivitis pri otrocih. Običajno se pojavlja spomladi, v času cvetenja. Spremlja ga močna srbečica, solzenje, fotofobija, občutek tujka v očesu. Zanj so značilne ogromne papile na tarzalni veznici (kot tlakovci) in patognomonične bele pegice, kakor drobtinice krede (Trantasove točke), na roženičnem limbusu. Zdravi se ga s kapljicami steroidov in antialergikov. Napoved je dobra, vendar se lahko bolezen čez nekaj let zopet pojavi.

Klamidialni konjunktivitis

Zanj je značilna folikularna hiperplazija in mukopurulentni izcedek. Pogosto je povezan s cervicitisom ali uretritisom. Prenaša se s spolnim stikom in genitalnim ali vezničnim izcedkom. Zdravljenje z antibiotiki (npr. Eritromicin) oralno in lokalno tri tedne.

 

Kako preprečitii širjenje bolezni?

Čeprav je konjunktivitis težko preprečiti obstajajo ukrepi, ki bi zmanjšali verjetnost bolezni ali širjenje bolezni na druge. Sem spadajo izogibanje delitve kozmetičnih preparatov in brisač z drugimi ljudmi, pogosto umivanje rok, izogibanje dotikanja oči in uporabe zdravil (mazila in kapljice za oči), ki so predpisana za druge ljudi. Prav tako je treba opozoriti, da lahko pride do širjenja bolezni v nekloriranih bazenih in stoječih vodah. Ko pride do konjunktivitisa, je treba iti k zdravniku, ki predpiše ustrezna zdravila, poleg tega pa so le-ta nova in sterilna, zato ni možnosti dodatne okužbe.

Kako se uporabljajo zdravila za oči?

Pred uporabo kapljic ali mazila je potrebno umiti roke. Najprimernejši je ležeči položaj ali položaj z glavo nagnjeno nazaj. Spodnja veka se s pomočjo koščka vate umakne od očesa, v srednji del očesa se vkapa 1-2 kapljici, pacient medtem gleda navzgor. Več kapljic kot to ni potrebno, saj se potem razlijejo.

Kapljice se vkapajo v spodnji kot veke in ne na oko. Paziti je treba, da se med kapanjem ne dotikamo očesa, da se infekcija ne bi prenesla na steklenico s kapljicami in s tem ustvarila nov vir okužbe. Po vkapavanju mora imeti bolnik nekaj minut zaprte oči, da se zdravilno pravilno razporedi po očeh in obdrži, saj se z mežikanjem odstranjujejo solze in z njimi zdravilo. Kapljice je treba uporabljati vsaj 5-6 krat na dan, ker jih solze izpirajo in po uri, dveh zdravilo v očeh ni več prisotno.

Mazilo se daje v spodnji del očesa potem, ko smo s koščkom vate odmaknili veko od očesa. Zadostuje majhna količina mazila. Nato moramo z nežno masažo po zaprtih vekah razporediti mazilo po očeh. Mazilo deluje 4 ure in ga ni treba uprabljati tako pogosto kot kapljice. Najpogosteje se kapljice uporabljajo podnevi, mazilo pa pred spanjem. Po tem postopku moramo oprati roke, da se infekcija ne bi prenesla na drugo oko ali na druge osebe.